Množični upor delavcev v Samsungu, ki razkriva tudi globoke razpoke

Izdelovalec čipov, televizij in mobilnih telefonov Samsung je kronski dragulj rastočega južnokorejskega gospodarstva in največji izvoznik ter zaposlovalec v državi. Sedaj se podjetje spopada z grožnjo množične stavke več deset tisoč delavcev, ki so jih razjezili predlagani in po njihovem mnenju nepravični bonusi za poslovno uspešnost, medtem ko Samsung kuje astronomske dobičke in podira borzne rekorde na račun umetne inteligence.

Okrog 45 tisoč zaposlenih pri Samsungu grozi z 18-dnevno stavko, s predvidenim začetkom 21. maja, kar je prižgalo alarme tako v vodstvu podjetja kot v političnem vrhu, saj bi takšna poteza omajala zaupanje partnerjev in potrošnikov v podjetje, imela bi hude posledice za celotno južnokorejsko gospodarstvo, ne nazadnje pa tudi za svetovno dobavno verigo čipov, ključnih gradnikov digitaliziranega svetovnega gospodarstva.

Predsednik vlade Kim Min-seok je imel v nedeljo izredni sestanek s kabinetom, po katerem je dejal, da bo država uporabila vsa sredstva, da se stavki izogne. “Samo en dan prekinitve delovanja tovarne polprevodnikov Samsung Electronics bi povzročil neposredne izgube v višini tisoč milijard vonov (574 milijonov evrov),” je dejal.

V ponedeljek bodo stekla nova pogajanja med vodstvom in sindikati, na katerih bo prisoten vladni mediator. V skrajnem primeru lahko minister za delo za 30 dni prepove izvajanje stavke, če presodi, da bi to lahko resno ogrožalo gospodarstvo in družbo.

Kaj je jedro spora

Spor med delavci in vodstvom zadeva eno od dveh divizij Samsunga, in sicer divizijo za proizvodnjo čipov oziroma polprevodnikov (Samsung Device Solutions). Ta pomeni okrog 60 odstotkov vseh prihodkov podjetja. Razdeljena je na tri enote: enoto za spominske čipe oziroma pomnilnike (npr. DRAM), enoto za logične čipe (npr. mobilne procesorje) in tovarno polprevodnikov (foundry, angl.).

Zaradi buma v umetni inteligenci je v zadnjem času zrastel predvsem posel s pomnilniki, kjer je Samsung že več desetletij največji svetovni dobavitelj. Sedaj tehnološki velikani za potrebe razvoja umetne inteligence potrebujejo več Samsungovih naprednih spominskih čipov (high-bandwidth memory – HBM), kot jih ta lahko izdela, kar je v prvem letošnjem četrtletju prineslo kar 50-kratno medletno rast operativnega dobička oziroma 94 odstotkov celotnega operativnega dobička podjetja. Delnica Samsunga je v zadnjem letu pridobila okrog 385 odstotkov vrednosti, samo od začetka letošnjega leta 110 odstotkov.

Medtem z izgubo poslujeta drugi dve enoti. Čeprav tovarna proizvaja tudi polprevodnike za velikane umetne inteligence, kot sta Nvidia in Tesla, so se ti kupci v večji meri obrnili k tajvanskemu tekmecu TSMC, ki se je specializiral prav za tovarniški posel.

Ta razlika v dobičkonosnosti se je izrazila v ponujenih nagradah za poslovno uspešnost. Marca je vodstvo predlagalo, da delavci v diviziji pomnilnikov dobijo bonuse v višini 607 odstotkov letne plače, medtem ko bi delavci v diviziji logičnih čipov prejeli med 50 in 100 odstotki letne plače. Pred tem so bili bonusi za delavce v obeh divizijah enaki.

Odhajanje delavcev k tekmecu

Sindikat, ki zastopa Samsungove delavce, vztraja, da 23 tisoč delavcev v tovarni polprevodnikov, ki pogosto delajo v isti stavbi kot delavci v enoti za pomnilnike, ne bi smeli biti na slabšem. To bi po njihovem mnenju ogrozilo Samsungovo strategijo, da postane postane ponudnik, pri katerem je možno naročiti vse različne vrste čipov in storitev, je poročal Reuters na podlagi internih prepisov pogajanj.

Delavci bi namreč lahko začeli odhajati. Nezadovoljstvo med njimi se je prvič pojavilo že lani, ko je glavni tekmec, južnokorejski izdelovalec spominskih čipov SK Hynix za 10 let odpravil svojo omejitev plač. SK Hynix je še večji zmagovalec buma v umetni inteligenci kot Samsung, saj je njegova delnica v zadnjem letu zrasla za več kot 800 odstotkov, medtem ko je podjetje s fokusom na čipih za umetno inteligenco beležilo rekordne dobičke in lani prvič doslej po letnih dobičkih prehitelo Samsung.

Samsung je delavcem v pomnilniški diviziji dvignil bonuse delno prav zato, da prepreči njihove odhode h konkurenci. Toda predstavniki sindikatov pravijo, da bi se zaradi neenake obravnave mnogi delavci v enoti logičnih čipov premaknili v enoto za spominske čipe ali pa k HK Hynix in drugim tekmecem, kot je Micron. To se po navedbah nekaterih delavcev, s katerimi je govoril Reuters, že dogaja.

Sindikati zato zahtevajo, da Samsung odpravi omejitev nagrad na 50 odstotkov letne plače in nameni 15 odstotkov letnega dobička iz poslovanja za nagrade delavcem. Pogajalec na strani vodstva Kim Hyung-ro pa trdi, da je težko upravičiti nagrade za poslovno uspešnost v enoti, ki beleži izgube v milijardah vonov. Po njegovem bi se ta posel že zaprl, če ne bi bil del koncerna Samsung in ga ta ne bi financiral iz dobičkov v spominski enoti.

Škoda za celotno gospodarstvo

Samsung pomeni več kot petino južnokorejskega izvoza, več kot četrtino vrednosti borznega trga in zaposluje več kot 120 tisoč ljudi v državi. Množična stavka, ki bi vključevala več kot tretjino teh zaposlenih, bi omajala zaupanje v obsežni družinski poslovni imperij (eden od tako imenovanih chaebolov, družinskih podjetij, ki dominirajo korejsko gospodarstvo) in bi lahko prinesla več težav celotnemu gospodarstvu, od odliva kapitala ob odprodaji delnic, manj pobranih davkov in oslabitve valute.

Kriza v Samsungu je ne nazadnje odraz širših družbenih razpok v Južni Koreji in drugih velikih gospodarstvih vzhodne Azije, kjer je zgoščena svetovna proizvodnja čipov. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtja Hormuške ožine je namreč v teh državah, ki so uvozno odvisne prav od nafte in plina iz regije Perzijskega zaliva, prišlo do energetske krize. Južna Koreja je bila ena izmed držav, ki so posegle v strateške zaloge, inflacija je povišana, domača potrošnja pa oslabljena, kar kaže na rastočo ekonomsko neenakost. Država je v odziv posegla v cene goriv in uvedla energetske subvencije za gospodinjstva z nizkimi dohodki.

Medtem dobički proizvajalcev čipov ženejo borzne indekse v neslutene višave, seulska borza je v zadnjih tednih prehitela londonsko in kanadsko ter postala sedma največja na svetu. Seveda je tudi dejavnost teh podjetij energetsko intenzivna, a zaradi visokih presežnih dobičkov njihova zmožnost zagotavljanja oskrbe ni bistveno manjša, višje stroške pa lažje absorbirajo kot običajni državljani.

Sočasnost energetske krize in buma v umetni inteligenci tako slika dve gospodarski realnosti v Južni Koreji. Medtem ko tehnološki velikani uživajo donose umetne inteligence, se državljani spopadajo predvsem z visokimi cenami goriv in drugih življenjskih stroškov, od gospodarske rasti, ki jo vodi en sam sektor, pa nimajo prav veliko.